Youth organisations and leaders towards Antigypsyism

O organizacie save si ando ternengo sektoro, specialno terne organizacie thai o terne bućarne, silen potencialo te sikaven o problem katar o angluno vast. O terne organizacie musai te oven but paśe e ternenge, bidikhindoi kulturako, ekonomikano vaj socieatako pućipe katar kodola terne aven saven silen varesave śajimatenca. O terne so keren buti e terne manuśenca musai te oven-olen djandipe te keren buti e ternencar save silen varesave śajimata, sar te ovel, o treningo si kerdo pe gasavo drom te kerel prevencia te na ovel konflikto thai te ovel maksimalo inkluzia e ternengi pe sasti politikaki ternengi politika.

Śerutni idea sit e delpe e terne organizacienge thai terne manuśenge ando o rami kadale dromesko te len andre e ternen katar verver trujalipe thai te maksimalno siklon katar e eksperienca sa kadava musai te resen savoren save si pe aktivimata. Buter, o terne thai o participantia akana potencialo saj te dikhen savo konflikto situacia saj te aplicirinel vas jekh drom so te kerel’pe vas gasavi konflikto situacia.

 

TEME:

Ververipe, Manuśikane hakaja (ćaćimata), Konflikteski Rezolucija, Terne Roma

 

GRUPAKO GENDO:

9 – 40 participantia

 

VAKTI/VRJAMA:

90 minutia

 

SAR KA NAKHEL:

The participants will be able to recognize potential conflict situations and be able to choose the most suitable intervention to prevent the conflict and build the group cohesion. O participantia ka dikhen save konfliko situacie si thai ka oven gat ate alosaren e intervencia vas varesavo konflikto thai ka keren e grupaki kohezia (kethanipe/jekhipe).

 

Ćaćimata save si phande kadalesa:
  • Mestipe e ekspresiako
  • Hakaj (ćaćipe) pala o jekhipe (averenca)
  • Hakaj te ovel mestipe katar e deskriminacia

 

OBJEKTIVE:
  • Te delpe zor e terne organizacienge thai e bućarnenge te len e ternen thai kodolen so silen varsave śajimata, sajekh terne Romen
  • Te den organizacienge jekh djandipe sar te keren buti e ververipa
  • Te siklakeras e ternen pala śukar kerdi intervencia te marelpe e diskriminacia

 

MATERIALO
  • Markeria
  • Posteria
  • Flipchart

 

PREPARACIA
  • Ker preparacia e suren pala diskriminaciake akcie save si vaś o vorkśop(seminaro)
  • Ker evaluaciako pućimasko lil

 

INSTRUKCIE
  1. Ker elaboracia pala o vasne punktia e ververipaske konceptesko, sar so si o stereotpia, anglokrisipe thai diskriminacia. Ker diskusia palo sakone diveski procedura sava djal maskar o organizacie thai te dikhlepe akanutne prakse save oven pala o ververipe.
  2. Ulav e participanten ando grupe katar 3 – 5 manuśa. Ker lenge lil thai ulav maskar lende misalko scenario pala situacia ando potencialo konflikto ando lengo than. Puć te dikhen o pućimata thai te mothoven sar dikhena pe situacia – kadava aktivipe maharno te ovel 10 minute.
  3. Kana ovel grupaki buti, thai reflektin pala kidimi informacia katar o punkto 1 thai ker jekh lista e intervenciengi thai neve praksengi save śaj te oven kerde ande lengi buti thai organizacia. Kadava ka les kana ka keres raporto. Ov mesto knana jekh grupake mangelape te des vast te ovel klarifikacia kana on sikavena pengo aktiviteto.
  4. Phen e grupenge te sikaven/prezentirinen pi buti ando 3 minute. Palo sako prezentiribe mekh than te ove 1 – 3 pućimata, thai ker jekh sumaro thai sikav save pućimata śaj te oven. Mekh o phenibe tutar kana ka ovel grupako diskusia.
  5. Ker faciliteti (phirav) e grupaki diskusia potencialo solucienca save o terne kerena/phiravena ande lengi organizacia. Dikh te ovel siguro te les o andraluno dikhipe katar o verver profila e participantengo.
  6. Vaker pala o teoretikane dikhimata thai ker prezentacia katar śerutne intervencie thai principia, sar: rekognacia, identiteto, multikulturalizmo thai rangengo-kororipe.
  7. Ker diskusia e participatenca, sar kadala principia śaj te peren (te oven) ando scenario dji e grupa kerela buti. Dikh arakh o neve idee te ovel śukar lengi buti thai bućaki kultura.
  8. Ker diskusia sar von śaj te keren prevencia e diskriminaciaki ando save na situacie? So von śaj te keren sar individualno vaj sar organizacia? Alosarde neve idee ka thai o prakse save ka oven ande praksa thai ka thoven ande arhiva sar postero, kadav te kerel jekh e participanendar.
  9. Phan (klidar) o vorkśop (seminaro) e sugestiencar pali praktika e organizaciaki te tiknarel e diskriminacia ande buti thai thai e manusandar sajekh.

 

DEBRIEFING THAI EVALUACIA:
  • Sar des tut godi sar haćarelape sine o diskriminimo manuś ando scenario?
  • Somangelas te resel o manus savo kerga e diskriminacia?
  • Savi intervencia keresa sas tu te tiknares eskalacia?
  • Save konsekvence śaj te oven bi tere intervenciako thai savo rezultato śaj te ovel?
  • Sar te keres prevencia kadi situacia te na ovel ando avutnipe?

 

TIP-ia VAŚ FACILITATORIA:

Sar o seminaro si e ternenge thai lenge organizacienge, o focuso si te tiknarelpe o efekto katar e nacionaliteto thai kultura pe identiteto e djenosko. Tumari res te keren jekh than vas o ververipe.

Te ovel tumen godi pe kadava:
O stereotipo si śeresko univerzalo mehanizmo savo organizirenel e informacia. Dji kaj o anglokrisipe si emocionalo stereotipia, diskriminacia si negativo akto.

Sarkon individalo musai te ovel ande grupa, thai vov sajekh te ovel prindzardo sar indivualo manuś. De vast vaś timeski buti, akhar e participanten lenge anavenca thai sukar dikh so olengo personal identiteto si prindzardo katar e grupa.

E scenaria save tumen keren musai te oven pe jekh rig e bućasa, misalake na bistren te dikhen (te vakeren) kana len manuśen pe buti save procesia oven( te keren), sar o manuśa keren buti, evaluacia, participacia maskar o grupe,…

O Intervencie sit e dikhen o kororipe-e-rangengo, kana tu na des zor ande-grupa thai avri-grupaki formacia bazirimi pe kulturake karakteristike. Buter, organizaciaki praktika musaj te dikhel te resel rezultato, nbazirimo pe śukar komunikacia. Individualo kulturake karakteristike saj te len’pe sar jekh plus.

 

SUGGESTIE VAŚ O AVUTNIPE:

Puć lendar te adikeren ande godi ande-avri-grupatar idee ando sakodiveski buti thai delen sugestie ten a ovel varesavi aver ćhib savi śaj te ulavel e asistenten vai kodole so avel te kinel (pućel).

De lenge so te drabaren thai tumaro kontakto vas avutni klarifikacia thai kooperacia.

 

DUREDER INFORMACIE:

Schaafsma, J. (2006). Ethnic Diversity at Work. Diversity attitudes and experiences in Dutch organisations. Amsterdam: Aksant Academic Publishers.
Super-diversity in societies explained by Steven Vertovec: https://www.youtube.com/watch?v=5-AHVnHxT38